Veter sprememb na kapitalskih trgih

10.4.2019 ob 17:40

Rastejo tečaji na delniških trgih in rastejo tudi cene obveznic. Zadnja leta smo že večkrat videli tak razvoj dogodkov, a nikoli ne trajajo dolgo. Prej ali slej mora ena izmed naložbenih kategorij popustiti. Enotno gibanje obeh trgov si lahko razlagamo predvsem s pričakovanji o ohlapnejši prihodnji denarni politiki centralnih bank, ki podpira delniške trge in tudi niža donose obveznic. Pričakovanja spodbuja tudi ameriška administracija, ki pritiska na FED, naj zniža obrestne mere in tako pospeši gospodarsko rast. FED se je po spremembi smeri za 180 stopinj v začetku leta ujel v lastno past zmanjšanja kredibilnosti, saj trg pričakuje, da bo znova popuščal pod političnim pritiskom.

 

V Evropi teh težav za zdaj nimamo. Konec tedna smo videli zanimiv obrat mnenj, saj sta predsednika nemške in francoske centralne banke, de Galhau in Weidmann objavila v FAZ in Les Echosu skupno kolumno, v kateri sta pozvala k močnejši finančni in kapitalski uniji. Če povzamemo na kratko, finančna unija naj bi okrepila finančni sektor, razpršila tveganja ter predvsem okrepila investicije in inovacije. Razpršeni in še vedno relativno zaprti nacionalni kapitalski trgi po Evropi ne zmorejo več tekmovati v globalnem svetu z velikimi enotnimi trgi v ZDA ali na Kitajskem. To je očitno na primer na slovenskem kapitalskem trgu, kjer je tujih vlagateljev le za vzorec, likvidnost pa zelo slaba, saj birokratske in administrativne ovire dvigajo stroške in odganjajo vlagatelje. V času, ko npr. ETF postajajo praktično zastonj, se pravi, da ne računajo več upravljalskih provizij, ne moremo pričakovati, da bodo vsakič, ko uravnavajo portfelj, plačevali 0,2 odstotka borzne provizije. Ta namreč na bolj razvitih trgih znaša desetino tega ali celo manj. V prid unije govori uspeh skupnega trga blaga in storitev, ki je po vseh analizah znižal splošen nivo cen ter transakcijske stroške. Drugi razlog za unijo je, da je po analizah v EU presežek prihrankov približno 350 milijard evrov, ki zdaj ni optimalno naložen. Najbolj skrita in mogoče celo najpomembnejša pa je funkcija znižanja tveganja. Šok, ki se je zgodil v Grčiji, bi enoten trg po pričakovanjih precej lažje absorbiral. Na primer grška podjetja bi zaradi evropskega profila (namesto samo grškega) bila manj tvegana, imela lažji dostop do financiranja in s tem lažje poslovala tudi v krizi in zaradi tega bi kriza grškega gospodarstva bila manjša. Druga evropska podjetja pa bi lažje izkoristila morebitne priložnosti po vstopu na grški kapitalski trg in morebitne prevzeme.

 

Kolumno nemškega predsednika centralne banke bi lahko sicer kategorizirali kot predvolilno izjavo, saj je Weidmann eden izmed glavnih kandidatov za novega šefa ECB, a po obratu in nekaterih spremembah v nemški politiki v zadnjem času bo težko zopet stopiti nazaj v stare čevlje. Ostaja upanje, da bodo Nemci vendarle nekoliko popustili za skupno prihodnje dobro. Ne verjamem, da niso zaradi sprememb pribitki nemškim podjetjem zrastli. Večji in enoten kapitalski trg bi bil precej bolj zanimiv tudi za neevropske vlagatelje, kar bi dvignilo likvidnost in s tem avtomatsko prineslo manjše pribitke za tveganje. Sploh podjetjem, ki niso velike multinacionalke in globalni igralci. Vzporednice z ameriškim trgom in podjetji, ki ne spadajo med 100 največjih ameriških podjetij, so zanimive in privlačne.

 

Aleš Lokar, KD Skladi

Komentar