Borzni komentar

9.7.2019 ob 13:05

V preteklem tednu smo bili priča rasti tečajev v začetku tedna nato pa korekciji v petek, a smo kljub temu na tedenskem nivoju zabeležili močno rast. Znotraj indeksa S&P 500 so najbolje delovale delnice manjših nepremičninskih podjetij, najslabše pa energijski sektor, na katerega negativno vplivajo pričakovanja po upadu potrošnje energentov zaradi ohlajanja gospodarstva. V začetku tedna je k rasti tečajev pripomogla predvsem novica, da sta se voditelja ZDA in Kitajske, Trump in Xi, dogovorila, da ne bosta uvajala novih tarif in da bodo ameriška podjetja lahko znova poslovala s kitajskim telekomunikacijskim gigantom Huawei. K dodatni rasti je pripomogla tudi izjava svetovalca za trgovino v Beli Hiši, da pogajanja s Kitajsko napredujejo v pravi smeri.

 

Na drugi strani so makroekonomski podatki kazali mešano sliko, kar bi po mnenju nekaterih analitikov lahko pripomoglo k bolj sproščeni monetarni politiki centralne banke v ZDA, ki naj bi po njihovem mnenju bila prisiljena znižati obrestne mere. Pokazalo se je tudi, da plače v zasebnem sektorju rastejo manj od pričakovanj. V petek pa je trge presenetil podatek o novo ustvarjenih delovnih mestih v ZDA, ki je pokazal, da se je v juniju nadaljeval trend močne rasti delovnih mest. Po mnenju analitikov T. Rowe Price je ravno ta podatek tisti, zaradi katerega je verjetnost, da bo FED obrestno mero konec julija znižal za 0,5 odstotne točke, bistveno nižja. Temu so sledili tudi delniški indeksi, ki so novico sprejeli negativno, nato pa so velik del izgubljene vrednosti pridobili nazaj. Na tedenskem nivoju so večji indeksi tako večinoma ostali močno pozitivni.

 

V Evropi so vsi najpomembnejši indeksi pridobili na vrednosti, zahvaljujoč imenovanju Christine Lagarde na čelo ECB. Analitiki pričakujejo, da se bo pod njenim vodstvom nadaljevala sproščena monetarna politika, ki jo je vodil Mario Draghi. Njeno imenovanje mora potrditi še Evropski parlament, a tu ni pričakovati večjih zapletov. Vodstvo ECB se bo dokončno zamenjalo konec oktobra. Sproščeno monetarno politiko podpirajo tudi makroekonomski podatki. Tako so industrijska naročila v Nemčiji padla za 2,2 odstotka v maju in za 8,6 odstotka letos, kar je najslabši rezultat po letu 2009. Razpoloženje nabavnih direktorjev v proizvodnih podjetjih se po meritvah IHS Markit znižuje že 6. mesec zapored. Tako naročila padajo že vse od oktobra, kar je botrovalo tudi odpuščanju delavcev.

 

Delnice na Kitajskem so dobro sprejele premirje v trgovinski vojni med Kitajsko in ZDA. Tako sta pridobila oba večja indeksa kitajskih borz. Po drugi strani pa analitiki T. Rowe Price opozarjajo, da gre pri dogovoru med Trumpom in Xi-jem za večinoma simboličen dogovor brez konkretnih ukrepov. Po poročanju Bloomberga pa naj bi kitajski državni mediji poročali, da morajo za kakršenkoli resen napredek biti odpravljene vse tarife s strani ZDA na kitajsko blago.

 

V letu 2019 smo v prvi polovici leta, predvsem v ZDA, zabeležili močno rast tečajev. Tako je indeks S&P 500 pridobil preko 15 odstotkov (natančneje 17,4 odstotka). V zadnjih 60. letih se je to poleg letošnjega leta zgodilo desetkrat. V 7 od teh 10 primerov se je pozitivna rast nadaljevala tudi v drugi polovici leta, v vseh 10. primerih pa je indeks S&P 500 leto končal više kot ga je začel. V povprečju so trgi v teh letih pridobili kar 27 odstotkov. Letos take rasti po mnenju analitikov Edward Jones ni pričakovati, a obeti do konca leta ostajajo pozitivni. Kljub temu pa moramo svoje portfelje vedno uravnotežiti z varnejšimi naložbami, skladno s svojo pripravljenostjo sprejemati tveganja.

 

 

IME INDEKSA

TEDENSKI PREMIK

S&P 500

1,7%

Dow Jones

1,2%

Stoxx 600

0,2%

Shanghai Composite Index

1,1%

Nafta

-1,3%

Anže Šarabon
Vodja kriptotrgov in osebni finančni svetovalec
Komentar