Trenutne razmere odporne, obeti se poslabšujejo

26.7.2019 ob 11:35

 

Tako bi se glasil povzetek četrtkove novinarske konference guvernerja Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija o stanju v evrskem gospodarstvu. Guverner s svojimi izjavami ni bistveno presenetil vlagateljev, kar med drugim zrcali minimalna razlika med četrtkovim odpiralnim in zaključnim menjalnim tečajem med evrom in ameriškim dolarjem. Četudi so trenutne razmere v evroobmočju solidne, so v ECB zadržani glede prihodnjih obetov. V preteklosti so guvernerji pričakovali izboljšanje v drugi polovici leta, ki pa je sedaj manj verjetno. Najmočnejši negativni vpliv na evrsko gospodarstvo imajo protekcionistične težnje in ohlajanje v nekaterih gospodarstvih v razvoju, ki skupaj upočasnjujejo za Evropo ključno mednarodno trgovino, ter politična tveganja v posameznih evropskih državah.

 

Omenjene razmere so najbolj prizadele evropsko predelovalno dejavnost, medtem ko se storitveni sektor za zdaj še drži. Sodeč po gibanju industrijske proizvodnje in anketnih raziskavah med nabavniki je epicenter proizvodnih težav v Nemčiji, deloma tudi v Italiji. Tamkajšnja rast industrijske proizvodnje na letni ravni je namreč že dalj časa negativna. Vlagatelji so z omenjene konference sicer najbolj neučakano pričakovali namige o prihodnjem spreminjanju obrestnih mer in morebitnem vnovičnem odkupovanju dolžniških vrednostnih papirjev. Kot pravi Draghi, jih najbolj skrbijo inflacijska pričakovanja, ki kažejo na "trdovratno" prepričanje o nižji prihodnji inflaciji. Zaradi tega so popravili svoja pričakovanja glede ravni obrestnih mer, ki naj bi sedaj ostale na trenutnih ravneh ali bile nižje vsaj do druge polovice leta 2020. S tem so v Frankfurtu predstavili zelo verjeten scenarij, da bodo na naslednjem sestanku septembra znižali depozitno obrestno mero s trenutne ravni minus 0,4 odstotka. Verjetno je tudi ponovno odkupovanje obveznic, če se bodo makroekonomski podatki še poslabševali. Draghi je še enkrat poudaril potrebo po uporabi orodij fiskalne politike, s katero bi politiki morali dopolniti že tako izdatno monetarno podporo evrskemu gospodarstvu. S prstom analitiki najbolj kažejo na Nemčijo.

 

Poleg tega, da bi bila spodbuda na področju fiskalne politike upravičena že z vidika domačih šibkosti, Nemčija razpolaga tudi z nadpovprečno dobrimi javnofinančnimi razmerami, s čimer so njihove spodbujevalne zmogljivosti visoke. Imajo namreč presežek v svojem proračunu (v prvem četrtletju je znašal celo 2,3 odstotka BDP), hkrati pa tudi podpovprečno zadolženost javnega sektorja. Oktobra se zaključi mandat Maria Draghija, ki je od svoje znane izjave iz leta 2012 "Kar koli bo potrebno!" vodil bolj ali manj "reševalno" politiko centralne banke. Na vrh ECB prihaja politično bolj izkušena pravnica Christine Lagarde. Morda bodo njene kompetence v prihodnje, ko ECB prav veliko orodij ne bo na razpolago in bo potreben večji vpliv na velike evropske države, uporabnejše.

 

Gorazd Belavič, Triglav Skladi

Komentar